Glaserjev salon z galerijo
Opis ponudbe
Glaserjev salon z galerijo se nahaja v historični baročni župnijski stavbi z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino. Ta s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture. V župnišču je bil že od nekdaj salon, ki pa je služil internim namenom. Ker ga je preuredil (v njem je še ohranjen intarzični parket) in opremil prav Marko Glaser, je salon poimenovan po njem.
Glaserjev salon z galerijo več kot 20. umetniških slik iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom je bil otvorjen 28. junija 2021. Gre za prvo umetnostno galerijo v Malečniku, ki dopolnjuje siceršnjo turistično ponudbo, ki jo kraj že ponuja. V Glaserjevem salonu je stalna razstava, medtem ko je galerijski del namenjen občasnim razstavam. Glaserjev salon z galerijo je namenjen organiziranju koncertov komornih zasedb, razstavam, predavanjem in različnim oblikam srečanj.
V Glaserjevem salonu z galerijo so na ogled postavljena restavrirana dela umetnikov iz prej omenjenega obdobja, kot so Franc Ksaver Nager, Matija Pavel Zeldner, Jožef Ernst Tunner in Fortunat Bergant, ki so del župnijske stalne zbirke in njena last. Med upodobitvami slik so doprsni portreti župnikov Marka Glaserja (1843-1889), Gašparja Harmana (1817-1834) in Matije Breznika (1801-1817). Slednja dva sta z vidika poznavanja osebnosti dragocena v toliko, ker sta nastala še pred nastankom fotografije in sta edini upodobitvi svojega časa. V zbirki slik so med drugimi še recimo grška princesa Filomena (291-304), mučeništvo sv. Ahaca in tovarišev ter upodobitve Marije in svetnikov.
Med restavriranjem Glaserjevega portreta je prišlo aprila 2021 do nepričakovanega odkritja. Slovenski biografski leksikon je avtorstvo slike pripisoval umetniku Jožefu Ernstu Tunnerju, vendar se je izkazalo, da to ne drži. Na portretu je namreč zapisana letnica 1878, kar je eno leto za tem, ko je J. E. Tunner že umrl. Župnijski upravitelj v Malečniku, dr. Sebastijan Valentan, je odkril, da je portret signiran kot Sylv. Tunner. Gre namreč za Tunnerjevo hčerko Silvio Tunner, ki je prav tako bila slikarka. To odkritje je izredno dragoceno za umetnostno zgodovino.
Del razstave je tudi izredno dragocena tkanina – mašni plašč Marka Glaserja, ki ima z zlatimi nitmi izvezene njegove inicialke. Figuralika na njegovi hrbtni strani je barvna vezenina, na enem mestu pa se je ohranil celo izjemno kvaliteten akvarel. Omenjeni mašni plašč je restavrirala dr. Eva Ilec, konservatorsko-restavratorska svetnica in vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Ilčeva velja za vodilno strokovnjakinjo na področju restavriranja tekstila pri nas, saj je med drugim restavrirala zbirko koptskih tkanin (3. do 10. stol.) in baročno tapiserijo Figuralni prizori pred arhitekturo (Belgija).
Glaserjev salon z galerijo poleg kakovostne umetniško-kulturne vrednosti ponuja možnost za izobraževanje in spoznavanje umetnosti določenega časovnega obdobja, prav tako pa je v njem priložnost za povezovanje in čezmejno sodelovanje med narodi, saj so umetniki, ki so avtorji umetniških del, bili tudi avstrijskega porekla, na slikah pa so upodobljene osebnosti iz Japonske, Grčije, Turčije in Egipta. Glaserjev salon z galerijo nudi priložnost otrokom, da se tudi sami poizkusijo v umetniškem ustvarjanju, pa tudi odraslim, saj v njem že potekajo raznovrstne delavnice.
Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije opredelilo kot projekt, utemeljen z javnim interesom na področju kulture, in dodalo, da smo tako v regionalnem, državnem kot mednarodnem prostoru prepoznani kot pomembna institucija, ki s svojo nepremično in premično kulturno dediščino pomembno prispevamo k zgodovinski in umetnostno-zgodovinski prepoznavnosti slovenskega dela Štajerske.
Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo, 28. junija 2021, je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Glaserjev salon z galerijo se nahaja v historični baročni župnijski stavbi z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino. Ta s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture. V župnišču je bil že od nekdaj salon, ki pa je služil internim namenom. Ker ga je preuredil (v njem je še ohranjen intarzični parket) in opremil prav Marko Glaser, je salon poimenovan po njem.
Glaserjev salon z galerijo več kot 20. umetniških slik iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom je bil otvorjen 28. junija 2021. Gre za prvo umetnostno galerijo v Malečniku, ki dopolnjuje siceršnjo turistično ponudbo, ki jo kraj že ponuja. V Glaserjevem salonu je stalna razstava, medtem ko je galerijski del namenjen občasnim razstavam. Glaserjev salon z galerijo je namenjen organiziranju koncertov komornih zasedb, razstavam, predavanjem in različnim oblikam srečanj.
V Glaserjevem salonu z galerijo so na ogled postavljena restavrirana dela umetnikov iz prej omenjenega obdobja, kot so Franc Ksaver Nager, Matija Pavel Zeldner, Jožef Ernst Tunner in Fortunat Bergant, ki so del župnijske stalne zbirke in njena last. Med upodobitvami slik so doprsni portreti župnikov Marka Glaserja (1843-1889), Gašparja Harmana (1817-1834) in Matije Breznika (1801-1817). Slednja dva sta z vidika poznavanja osebnosti dragocena v toliko, ker sta nastala še pred nastankom fotografije in sta edini upodobitvi svojega časa. V zbirki slik so med drugimi še recimo grška princesa Filomena (291-304), mučeništvo sv. Ahaca in tovarišev ter upodobitve Marije in svetnikov.
Med restavriranjem Glaserjevega portreta je prišlo aprila 2021 do nepričakovanega odkritja. Slovenski biografski leksikon je avtorstvo slike pripisoval umetniku Jožefu Ernstu Tunnerju, vendar se je izkazalo, da to ne drži. Na portretu je namreč zapisana letnica 1878, kar je eno leto za tem, ko je J. E. Tunner že umrl. Župnijski upravitelj v Malečniku, dr. Sebastijan Valentan, je odkril, da je portret signiran kot Sylv. Tunner. Gre namreč za Tunnerjevo hčerko Silvio Tunner, ki je prav tako bila slikarka. To odkritje je izredno dragoceno za umetnostno zgodovino.
Del razstave je tudi izredno dragocena tkanina – mašni plašč Marka Glaserja, ki ima z zlatimi nitmi izvezene njegove inicialke. Figuralika na njegovi hrbtni strani je barvna vezenina, na enem mestu pa se je ohranil celo izjemno kvaliteten akvarel. Omenjeni mašni plašč je restavrirala dr. Eva Ilec, konservatorsko-restavratorska svetnica in vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Ilčeva velja za vodilno strokovnjakinjo na področju restavriranja tekstila pri nas, saj je med drugim restavrirala zbirko koptskih tkanin (3. do 10. stol.) in baročno tapiserijo Figuralni prizori pred arhitekturo (Belgija).
Glaserjev salon z galerijo poleg kakovostne umetniško-kulturne vrednosti ponuja možnost za izobraževanje in spoznavanje umetnosti določenega časovnega obdobja, prav tako pa je v njem priložnost za povezovanje in čezmejno sodelovanje med narodi, saj so umetniki, ki so avtorji umetniških del, bili tudi avstrijskega porekla, na slikah pa so upodobljene osebnosti iz Japonske, Grčije, Turčije in Egipta. Glaserjev salon z galerijo nudi priložnost otrokom, da se tudi sami poizkusijo v umetniškem ustvarjanju, pa tudi odraslim, saj v njem že potekajo raznovrstne delavnice.
Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije opredelilo kot projekt, utemeljen z javnim interesom na področju kulture, in dodalo, da smo tako v regionalnem, državnem kot mednarodnem prostoru prepoznani kot pomembna institucija, ki s svojo nepremično in premično kulturno dediščino pomembno prispevamo k zgodovinski in umetnostno-zgodovinski prepoznavnosti slovenskega dela Štajerske.
Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo, 28. junija 2021, je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
